Ministri članic EU, pristojni za telekomunikacije, med njimi slovenska ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, so včeraj potrdili pogajalska izhodišča in predloge Sveta EU za pogajanja z Evropskim parlamentom o zakonodaji za uvedbo evropske digitalne identitete, ki bo na voljo vsem državljanom in podjetjem v EU. Na mizi je tudi predlog uredbe, ki predstavlja prvi evropski pravni okvir za uporabo umetne inteligence v EU.
Po predlogu Evropske komisije, sprejetem junija lani, bodo članice EU na podlagi prenovljene uredbe o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu državljanom in podjetjem ponudile digitalne denarnice, v katerih bodo ti lahko združili nacionalne digitalne identitete in dokazila o drugih osebnih atributih (npr. vozniško dovoljenje, diplome, bančni račun).
Digitalne denarnice bodo lahko zagotovili javni organi ali zasebni subjekti, pod pogojem, da so priznani v državi članici. Takšne evropske denarnice za digitalno identiteto bodo po načrtih omogočile in olajšale dostop do spletnih storitev in bodo na voljo vsakomur, ki jih bo želel uporabljati, obenem pa bodo uporabnikom omogočile nadzor nad njihovimi podatki. Koristile naj bi tudi podjetjem pri prodaji raznih storitev.
"Digitalne tehnologije nam lahko zelo olajšajo življenje. Prepričan sem, da je evropska denarnica za digitalno identiteto nepogrešljiva za državljane in podjetja. Spremljamo izjemen napredek pri tem, kako ljudje uporabljamo svojo identiteto in osebne podatke v vsakodnevnih stikih z javnimi in zasebnimi subjektu in kako uporabljamo digitalne storitve. Ob tem pa moramo ohraniti trden nadzor nad podatki," je v sporočilu za javnost zapisal predsedujoči včerajšnjemu zasedanju, podpredsednik češke vlade, pristojen za digitalizacijo in regionalni razvoj, Ivan Bartoš.
Pri Svetu EU so pojasnili, da so članice EU v pogajalskih izhodiščih med drugim natančneje opredelile koncept denarnice in tehnično povezljivost z nacionalnimi sistemi elektronske identifikacije, zapisale so, da mora biti denarnica izdana v okviru sistema elektronske identifikacije z visoko stopnjo zaupanja, ter navedle postopke za primere vključitve uporabnikov iz nacionalnih sistemov z nižjimi stopnjami zaupanja.
Ministri so v pogajalskih izhodiščih navedli še niz dodatnih tehničnih pogojev in predvideli tudi postopke certificiranja sistemov za evropsko digitalno identiteto, ko gre za spoštovanje pravil o kibernetski varnosti, rešitev za varno shranjevanje kriptiranih podatkov in varstva osebnih podatkov. Jasneje naj bi zapisali tudi določila o registraciji in avtorizaciji uporabe podatkov ter o dostopu do računalniške in programske opreme, povezane s sistemi.
Glede obdobja za vpeljavo sistema v praksi članice EU predlagajo 24 mesecev od sprejema vseh izvedbenih aktov, v večini primerov pa naj bi bile digitalne denarnice brezplačne.
Po tistem, ko bo svoja pogajalska izhodišča sprejel še Evropski parlament, bodo sledila pogajanja obeh (so)zakonodajalcev v EU.
Ministri so imeli včeraj sicer na mizah tudi predlog uredbe, ki predstavlja prvi evropski pravni okvir za uporabo umetne inteligence v EU, komisija pa ga je sprejela aprila lani. Ministrica Stojmenova Duh je ob prihodu na zasedanje poudarila, da sicer podpira glavne cilje uredbe, a je kritična zaradi odmika definicije o umetni inteligenci v njej od te, ki jo je sprejela Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Po njenem prepričanju je naloga EU promoviranje digitalne preobrazbe, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vladavine prava in demokratičnih načel, so sporočili iz vladne službe za digitalno preobrazbo.
Vir: STA